Bolečina v mišicah in sklepih
Bolečina v mišicah in sklepih je neugoden občutek, ki nas opozarja na telesno poškodbo ali bolezensko spremembo. Povzroči zmanjšano uporabnost prizadetega dela telesa. Pogosto jo spremlja oteklina brez rane na koži in modrica. Bolečina se lahko pojavi nenadno, npr. ob poškodbi, ali pa je dolgotrajna, npr. pri revmatičnem obolenju. Razlog za težave lokomotornega sistema, ki ga sestavljajo mišice, kosti, hrustanec, vezi, kite in živčevje je lahko tudi čezmerna telesna teža.
Mišično-skeletne bolečine se lahko pojavijo kot:
- lokalizirana ali obsežna bolečina, ki se poslabša ob gibanju,
- bolečina ali otrdelost celotnega telesa,
- utrujenost,
- težave s spanjem,
- krči v mišicah ali občutek preobremenjenosti mišic.
Bolečina v mišicah
Lahko se pojavi skorajda v katerikoli mišici v telesu (npr. vrat, noge, roke). Najpogosteje nastane kot posledica pretiranega mišičnega napora, ki ga povzročajo težka fizična dela ali vaje, stresa ali lahkih poškodb. Na primer ob novi ali povečani intenziteti vadbe je raztezanje mišic intenzivnejše, kar povzroča majhne poškodbe v mišičnih vlaknih, nastanek mlečne kisline in posledično bolečino. Bolečine v mišicah se pojavijo tudi pri določenih viroznih obolenjih (gripa). V tem primeru se ob povišani telesni temperaturi bolečine razširijo po celotnem telesu. Običajno jih spremlja še mrazenje, suh kašelj, glavobol, bolečine v sklepih ter utrujenost. Vsi našteti simptomi povzročajo slabo počutje in zahtevajo počitek v postelji.
Bolečina v sklepih
Kosti so med seboj povezane s sklepi. Končni del kosti je hrustanec, ki zmanjšuje oziroma blaži obremenitve in omogoča, da sklepne površine gladko drsijo ena prek druge. Če se sklepni hrustanec obrabi ali poškoduje oziroma stanjša, se kosti drgneta druga ob drugo. Te spremembe povzročajo bolečino. Pogosteje so prizadeti nosilni sklepi oziroma tisti, ki jih veliko uporabljamo in bremenimo (kolena, kolki, prsti rok). Na odmiranje oziroma obrabo sklepnega hrustanca vpliva dedna nagnjenost, staranje, poškodbe, anatomske nepravilnosti, prevelika obremenitev sklepa in hrbtenice (poklici, športniki, osebe s čezmerno težo), vnetne revmatične bolezni.
Bolečina v hrbtenici
Hrbtenica je zapletena struktura kosti, mišic, živcev in sklepov, ki jo neprestano obremenjujemo. Največkrat pri težavah v predelu hrbtenice občutimo bolečino, napetost ali otrdelost, običajno po tem, ko smo sedeli ali stali v prisiljeni ali slabi drži, se obrnili na neobičajen način ali nepravilno dvigovali. Bolečine v križu so najpogostejše bolečine v predelu hrbtenice. Najpogosteje jih občutijo
odraslih med 20. in 40. letom starosti. Lahko gre za posledice dvigovanja težkih bremen, nepravilne drže pri vsakodnevnih opravilih ali pa bolečine kažejo na resnejše vzroke – ukleščen oziroma priščipnjen živec zaradi zdrsa diskov (hernia), okužba sklepov, revma, osteoartroza, ledvična obolenja. Pri bolečini v hrbtenici, ki se ne izboljša v 3 dneh ali pa se v obdobju 6 tednov ponovi v večjih epizodah, je potreben takojšen obisk zdravnika. Prav tako tudi, če se bolečinam v hrbtenici pridružijo še drugi simptomi (visoka telesna temperatura (> 38 °C), nenamerna izguba telesne teže, otekline v predelu hrbtenice).
Vzroki za bolečine v mišicah in sklepih:
- poškodbe mehkih tkiv, kot so zvini sklepov, udarnine, natrganine mišic,
- ponavljajoča prisilna drža telesa, ponavljajoči gibi pri delu ali pri športu,
- revmatična obolenja gibal,
- prehladna in virusna obolenja,
- neželeni učinki nekaterih zdravil,
- drugi vzroki.
Kako si pomagate sami?
Mišično-skeletna bolečina je najbolje zdravljena, če odstranimo vzrok zanjo. Pri športnih in drugih poškodbah si lahko učinkovito pomagate sami:
- z zaščito poškodovanega mesta,
- s počitkom in izogibanjem dejavnostim, ki bolečino povečajo,
- s kratkotrajnim hlajenjem prizadetega dela z masažo s hladnimi oblogami (z ledom ali ohlajenimi geli) večkrat dnevno,
- s povijanjem poškodovanega dela in
- z dvigom poškodovanega uda.
Na mesto poškodbe lahko nanesete tudi kreme ali gele, ki imajo ugoden vpliv na zmanjšanje vnetne otekline in bolečine. Uporabljate jih lahko le na nepoškodovani koži. Pri močnejših bolečinah vzemite tudi zdravilo proti bolečinam v obliki tablet. Nekatera od teh zdravil so dosegljiva v lekarnah tudi brez recepta. Za preprečevanje in zmanjšanje bolečine lahko veliko naredimo sami s pravilnim gibanjem in uravnoteženo vadbo. Ko bolečine popustijo, večkrat dnevno izvajajte priporočene vaje, s katerimi pospešite zdravljenje in okrepite poškodovano tkivo. Na daljši rok pa je potrebno vzdrževati primerno telesno aktivnost ter primerno telesno maso.
Kdaj morate obiskati zdravnika?
Pri poškodbah mišic in sklepov, če:
- bolečine ne popustijo, kljub pravilni oskrbi,
- se nad bolečim predelom pojavita rdečina in močnejša oteklina,
- ne morete premikati prizadetega dela,
- sumite, da je poškodovana tudi kost.
Pri dolgotrajnih bolečinah ali bolečinah neznanega izvora, da bo zdravnik ugotovil vzrok bolečine in predpisal ustrezno zdravljenje. Pri zdravljenju dolgotrajnih bolečin je potrebno jemati zdravila predpisan čas in po navodilu zdravnika. Kot dopolnitev lahko uporabljate tudi lokalno zdravljenje s kremami ali geli, ki zmanjšajo bolečino, vnetno oteklino in izboljšajo gibljivost prizadetega dela. Koristno je tudi izvajanje telesnih vaj za preprečevanje bolečin.
Katja Brunec, mag. farm.