KOŽNE LEZIJE



 
Poletje je čas sprostitve, rekreacije in domačih opravil ter hkrati čas nezgod in poškodb, ki nam lahko zagrenijo te brezskrbne dni. Žal se nezgodam ne moremo nikoli popolnoma izogniti, a na srečo večina takšnih poškodb ni resnih in jih lahko sami oskrbimo doma. Včasih pa se moramo vendarle po pomoč obrniti na zdravnika.

Koža je največji telesni organ, ki kot zunanja telesna prevleka ščiti notranje organe pred vplivi okolja in sodeluje pri različnih procesih v telesu. Sestavljena je iz več plasti: tanke zunanje zaščitne plasti-povrhnjice ali pokožnice (epidermis) in debelejše notranje usnjice (dermis), ki jo sestavlja vezivo in bogato mrežje mezgovnic, žil, živcev in čutilnih teles, lasnih mešičkov, znojnic in lojnic. Pod usnjico je podkožje (subcutis), v katerem so blazinice maščevja.

Lezije lahko definiramo kot patološke ali poškodbene spremembe tkiva ali organa ali izguba njihove funkcije. Kožne lezije se lahko nanašajo na rano, okužbo, tumor, absces ali kemično okvaro. Ker gre za precej obširno področje, se bomo v tem članku osredotočili samo na manjše poškodbe kože - rane.

Vsako nasilno prekinitev celovitosti kože in sluznic oz. telesne površine, ki lahko zajema povrhnja in globoka tkiva, imenujemo rana. Posamezne rane lahko razvrstimo v skupine: praske in odrgnine, vbodnine, ureznine in vsekanine, razpočne rane, raztrganine, zmečkanine, ugriznine, strelne rane in amputacije. V širšem smislu lahko rane poleg mehanskih sil povzročijo tudi učinki toplote (opekline), mraza (omrzline), delovanja električnega toka, sevanja, kemičnih snovi in drugih vzrokov, ki lahko delujejo tudi sočasno.

Pri odrgninah in praskah je poškodovana le vrhnja plast kože, ki ponavadi ne krvavi preveč. Vreznine z gladkimi robovi pogosto močno krvavijo zaradi poškodovanih žil, a se običajno brez težav zacelijo. Vbodi z daljšimi ostrimi predmeti so dokaj pogosta poškodba. Na vidnem površju je rana ponavadi zelo majhna. Tujkov ne odstranjujemo, ampak jih imobiliziramo skupaj z rano in gremo k zdravniku. Pri udarninah se ravnamo po kraticah RICE: rest-počitek, ice-hlajenje (z ledom preko plastičnega kozarca ali krpe, 10-20 minut, 2 do 4-krat na dan, 2 dni), compresion-kompresijska obveza (ne sme biti pretesna, dodatno preprečuje nastanek večje otekline), elevation-dvig poškodovanega uda (skupaj s kompresijo zmanjšuje bolečino). Zgodnje razgibavanje do praga bolečine omogoča hitrejšo in boljšo vzpostavitev funkcije. Ugriznine nastanejo kot posledica ugriza živali. Rano po ugrizu temeljito izperemo z milom in vodo in ravnamo kot pri ostalih ranah. Bolnika naj pogleda zdravnik, ki ga bo po potrebi poslal v antirabično ambulanto (če gre za ugriz stekle ali neznane živali). Opeklinske rane nastanejo zaradi delovanja toplotne, kemične in električne energije na tkiva in zaradi sevanja (radiacije). Opečeni predel je potrebno takoj hladiti. Nastavimo ga pod curek tekoče vode ali ga potopimo v hladno, čisto vodo. S tem iz tkiva odvedemo odvečno toploto in preprečimo nadaljnjo poškodbo tkiva. Hladimo toliko časa, dokler bolečina ne mine (ne dlje kot 30 minut), paziti pa moramo, da ne pride do podhladitve. Nato na prizadeto mesto nanesemo kremo, ki hladi in razkužuje, ter rano pokrijemo s sterilno gazo, da preprečimo okužbo. Opeklinskih mehurjev ne prediramo, opekline na obrazu pustimo odprte.

Pri nudenju prve pomoči je pomembno, da imamo razkužene roke ali uporabljamo rokavice, v rano ne dihamo, ne uporabljamo nobenih mazil, praškov in neznanih pripravkov iz "domače lekarne". Razlikovati moramo med površinskimi ranami (ne segajo skozi celotno debelino kože); globokimi ranami (segajo skozi kožo v podkožje in mehka tkiva, kosti in sklepe). Površinske rane (in ugriznine kot izjeme med globokimi) izpiramo s hladno tekočo ali prekuhano vodo oz. z vodo iz plastenke in jih zaščitimo s sterilno gazo ali obližem. Prevezujemo in dajemo obkladke z antiseptičnimi sredstvi ali uporabimo novejše obloge za prevezo ran, imobiliziramo, zaščitimo proti tetanusu in okužbam ter uporabimo sredstva za lajšanje bolečin. Za oskrbo manjših razpočnih ranic pa lahko uporabimo adherentni trak, kožne sponke ali posebna lepila, po predhodnem pregledu zdravnika in izrezu odmrlih delov robov rane. Oskrba akutnih in kroničnih ran zahteva veliko znanja, izkušenj ter poznavanja različnih pripomočkov. Tradicionalno prekrivanje ran pomeni predvsem oskrbo s fiziološko raztopino in gazo. Gaza pa ima mnogo pomanjkljivosti, zato v zadnjih letih uporabljamo tudi novejše obloge, ki so vsako leto bolj izpopolnjene in učinkovite: podpirajo in pospešujejo naravne procese celjenja, se ne sprimejo z rano, vzdržujejo vlažno okolje in primerno temperaturo rane, so vpojne in polprepustne, hipoalergene, ne puščajo ostankov na rani… Z uporabo lokalnih sredstev (dekspantenol, hialuronska kislina-v nadaljevanju HA) pa se lahko vzbudi in spodbudi aktivnost delitve kožnih celic. To lahko prispeva k boljšemu in hitrejšemu celjenju ran.

Poglejmo kako pa poteka regeneracija poškodbe kože: plast epidermalnih matičnih celic - bazalna plast - s stalno delitvijo celic (proliferacijo) skrbi za kontinuirano obnavljanje povrhnjice (epidermisa). Če pride do poškodbe, ki je omejena na najbolj vrhnjo plast kože, se lahko te poškodbe kože, imenovane erozije, zacelijo brez nastanka brazgotine. Če pa poškodba kože sega vse do usnjice (npr. pri ulkusu), je prizadeta tudi bazalna membrana, in ko se poškodba zaceli, največkrat ostane brazgotina. Pri tem poškodovane kožne celice zamenja vezivno tkivo. Celjenje ran poteka v več zaporednih fazah: v prvi fazi se zaradi strjevanja krvi, ki izhaja iz rane, tvori sprijemljiva, na zunanji strani strnjena membrana (krasta). Sledi koži lastna čistilna faza, med katero pride do razkroja (avtolize) in fagocitoze (celica požre in prebavi) poškodovanih, odmrlih kožnih celic. Vzporedno se encimatsko razgradijo vezivna vlakna, pri čemer so dejavne mobilne obrambne celice in fagociti, priteka pa tudi limfna tekočina. V fazi izgradnje ali proliferacije poteka epitelizacija osnovne rane, ki obsega tvorbo kapilarnih lamel in novega veziva ter kolagenskih vlaken. Aktivnost delitve kožnih celic se lahko med proliferacijo vzbudi in spodbuja z uporabo lokalnih sredstev (dekspantenol, hialuronska kislina). Dekspantenol hitro prodira v kožo in se v kožnih celicah biološko spremeni v pantotensko kislino-vitamin B5. Pospešuje obnavljanje kože in tako pospeši celjenje ran. HA je naraven polimer polisaharidov, najdemo jo v različnih delih telesa. Ima veliko sposobnost vezave vode, zato je njena osnovna naloga zadrževanje vode v tkivih, prinašanje hranilnih snovi celicam in istočasno tudi odnašanje odpadnih produktov presnove iz njih. To velja tudi za tiste celice tkiv, ki nimajo direktnega stika s krvjo in s temi tudi ni direktne preskrbe s hranilnimi snovmi (npr. hrustančne celice). S staranjem se nivo HA znižuje. HA ima pomembno vlogo pri celotnem procesu celjenja ran in sluzničnih razjed.

Življenje je nepredvidljivo, prinaša nam veliko lepega in prijaznega, žal pa tudi boleče in neprijetne izkušnje. Med slednje spadajo tudi možne poškodbe in rane. Nanje moramo pomisliti že pred poškodovanjem in se dobro izobraziti, se opremiti z zadostno količino ustreznega materiala za oskrbo ter skrbeti za obnovo porabljenih zalog. Naj vas ta članek ne odvrne, ampak opomni, da malo previdnosti nikoli ne škodi pri različnih aktivnostih tako doma kot v naravi.
 
 
Tjaša Furman, mag.farm.
Lekarna Velenje