PRAVILNA UPORABA ZDRAVIL

Farmacevtom v lekarnah postavljajo bolniki številna vprašanja o zdravilih, ki jim jih je predpisal zdravnik na recept ali pa si jih želijo sami kupiti. V svojem prispevku bi rada odgovorila na tista, ki so najpogostejša oziroma najpomembnejša za pravilno uporabo zdravil.


Vsakemu zdravilu je priloženo navodilo z navedenimi značilnostimi zdravila. Do nedavnega so bila navodila napisana zelo podrobno, v strokovnem jeziku, skorajda bolj namenjena zdravnikom in farmacevtom kot pa bolniku. Po novem bodo navodila prirejena za bolnike.

V uvodnem delu so predstavljene osnovne značilnosti in zdravilne oblike, v katerih se zdravilo pojavlja. Zdravilo lahko zaužijemo (peroralna uporaba) v obliki tablet, dražej, kapsul, raztopin, suspenzij, kapljic, sirupov, praškov, granulata. Kadar bolnik težko požira ali bruha, mu lahko zdravnik predpiše zdravilo v obliki svečk. Če želimo hiter učinek, ga bolnik morda ni sposoben zaužiti, ali pa bi zdravilo v prebavilih izgubilo učinek (npr. insulin), ga dajemo v obliki injekcij. Za preprečevanje akutnih napadov (npr.angine pektoris) uporabimo zdravilo v obliki podjezičnih tablet, bukalet ali pršila. Zdravilna učinkovina prehaja preko sluznice v ustih v kri in se hitro širi po telesu. Na kožo in sluznice nanašamo (lokalna aplikacija) zdravilo v obliki mazil, krem, losjonov, dermalnih raztopin, pršil, vložkov. Poleg teh že dolgo poznanih oblik, se vse bolj uveljavljajo nove zdravilne oblike kot naprimer transdermalni obliži, kjer zdravilna učinkovina nanešena na obliž počasi prehaja skozi kožo v telo.

Za katero od zdravilnih oblik se bo odločil zdravnik je odvisno predvsem od starosti bolnika in njegovega zdravstvenega stanja.

Zdravila so pripravljena v več oblikah, da bi bila uporaba za bolnika enostavnejša in varna. Če pa želimo, da bo učinek res najboljši, moramo zdravilo jemati pravilno. Trdne oblike zdravil zaužijemo praviloma 
z 2 dl vode. Zdrobimo lahko le tiste tablete, ki niso dražirane (filmsko obložene tablete) in ne s podaljšanim sproščanjem (retard tablete, SR ali CR tablete). Kapsul ne odpiramo, zaužijemo cele s tekočino. Zdravilo je pripravljeno v obliki kapsul ali pa obloženih tablet zato, da se zaščiti sluznica prebavnega sistema, da se zaščiti zdravilna učinkovina ali pa da se prekrije neprijeten vonj in okus. Tablete s podaljšanim sproščanjem so narejene tako, da se zdravilo počasi sprošča iz tablete in ima tako dolgo delovanje. Če tako tableto zdrobimo, bo v telesu hitro visoka koncentracija zdravilne učinkovine, njen učinek pa bo kratkotrajen.

Najpogostejše vprašanje v lekarni je, ali naj zdravilo vzamem pred ali po jedi. Za ustrezno delovanje nekaterih zdravil je zelo pomembno, da jih vzamemo na prazen želodec ali po jedi. Med zdravili in hrano lahko pride do medsebojnega delovanja ravno tako kot med dvema zdraviloma. Spremeni se hitrost delovanja in količina zdravila, ki preide v telo, presnova zdravila in pa tudi njegovo izločanje. Kadar je navedeno, da moramo zdravilo zaužiti na prazen želodec, pomeni to eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi. Če proizvajalec priporoča jemanje s hrano ali po jedi, pomeni, da zdravilo zaužijemo med samim obrokom ali takoj po njem. Tako jemljemo zdravila, ki jim hrana izboljša prehod v telo ali v primerih, ko želimo zaščititi želodčno sluznico pred dražečim delovanjem zdravilne učinkovine. V primerih, ko opozorilo o jemanju hrane ni navedeno, hrana ne vpliva na učinkovitost zdravila. Nekatera zdravila se ne smejo jemati z določeno hrano. Tako se nekatere učinkovine vežejo s kalcijem iz hrane (mleko, mlečni izdelki) v netopne komplekse, zato je njihov učinek zmanjšan. Močan vpliv na presnovo zdravil lahko ima sok grenivke, pravi čaj, kava in pa alkohol.

Pomembno je tudi, kdaj vzamemo zdravila. Nekatera je potrebno vzeti tik pred spanjem, bodisi ker ponoči bolje učinkujejo(statini) ali pa da določene stranske učinke prespimo.

Pogostost jemanja zdravila je odvisna predvsem od samega zdravila. Zdravilo je potrebno jemati tako pogosto, da bo njegova koncentracija dovolj velika na mestu, kjer mora delovati.

Na priloženih navodilih je navedeno pod kakšnimi pogoji moramo zdravilo shranjevati. Shranjujemo jih vedno nedosegljivo otrokom, v originalni ovojnini, skupaj s priloženim navodilom. Večino zdravil shranjujemo pri sobni temperaturi (do 25°C), na ostala, ki se shranjujejo pri nižji temperaturi vas bo opozoril farmacevt.

Zdravil, ki jim je potekel rok trajanja, ne uporabljajte več
.

Zdravil, ki vam jih je predpisal zdravnik, nikoli ne posojajte
prijateljem in znancem, saj jim lahko bolj škodite kot koristite. Pogosto se različne bolezni kažejo s podobnimi simptomi in jih medsebojno lahko zamenjamo, zdravijo pa se lahko različno.

Naloga farmacevtov v lekarnah ni le izdajanje zdravil na recept in brez recepta, temveč predvsem skrb za pravilno in varno uporabo zdravil. Zdravila moramo jemati točno po navodilih zdravnika ali farmacevta oziroma po navodilih proizvajalca. Pravilna uporaba je pogoj za varnost in učinkovitost zdravila.

 

 

Sabina Grm, mag.farm.