PREHLADNA OBOLENJA


Prehlad spada med najpogostejšo virusno okužbo. Povzroča ga več kot 200 različmih virusov, najpogostejši so iz družine rinovirusov in koronavirusov, če pa je povzročitelj prehlada adenovirus, ima okužba že »težji potek prehlada«.

Prehladna obolenja se lahko pojavljajo vse leto, najpogostejša pa so jeseni in pozimi.

Gripa je bolj sezonska in se pojavlja od konca oktobra do sredine aprila. V povprečju imamo desetkrat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot za gripo, ki je veliko resnejše obolenje kot prehlad. Prehlad zahteva večjo odsotnost z dela in od pouka kot vse preostale bolezni skupaj. Običajno mine v 4 do 10 dneh, suh ali vlažen kašelj pa lahko traja dlje. Odrasli zbolijo v povprečju dvakrat do štirikrat na leto, otroci pa šestkrat do osemkrat. Da bi se izognili pogosti obolevnosti in prepogostih odsotnosti, poskušamo prehlad pozdraviti sami, žal največkrat delovno, brez zdravniške pomoči. Zavedati se moramo, da pri prehladu lahko pride do zapletov, kot so vnetje srednjega ušesa (največkrat pri otrocih) in obnosnih votlin (sinuzitisa), ter okužbe spodnjih dihal, med katerimi je najbolj pogosta in nevarna pljučnica.

Se prehlad da preprečiti?

Receptov za samozdravljenje prehlada je veliko. Z njimi ga ne boste skrajšali, gotovo pa boste olajšali simptome. Morda ste med tistimi 10 % srečnežev, ki za prehladom nikoli ne zbolijo. 
Prehlad in gripo lahko velikokrat preprečite tako, da si redno umivate roke s toplo vodo in milom in se z rokami ne dotikate nosu in oči. Uporabljajte papirnate robčke in jih po uporabi takoj zavrzite. Dihajte skozi nos, ki je odličen filter za viruse, in se vsaj za en meter oddaljite od tistega, ki kašlja ali kiha.

Kdaj je treba obiskati zdravnika?

Brezpogojno morajo obiskati zdravnika starejši od 65 let, dojenčki in mlajši otroci ter nosečnice in doječe matere.
Obisk pri zdravniku je potreben tudi:
  • kadar trajajo prehladni simptomi dlje kot sedem dni,
  • pri povišani telesni temperaturi, ki traja več kot tri dni,
  • kadar težko dihamo in požiramo,
  • pri hujših bolečinah v žrelu, ki trajajo več kot tri dni, ali kašelj, ki vztraja več kot 7 dni,
  • pri glavobolu in bolečinah v predelu obnosnih votlin,
  • pri občutku trdega vratu in hudega glavobola,
  • bolečini v ušesih.

KAŠELJ

Kašelj je vsem dobro znan, toda zapleten obrambni refleks telesa, ki očisti dihalne poti. Nastane zaradi draženja sluznice dihal. Dražljaj se po posebnih živčnih poteh prenaša do središča za kašelj v možganih. Od tod pride ukaz za močno in nehoteno skrčenje mišičja, ki sproži izdih. Kašelj tako omogoči hitro odstranitev tujkov, sluzi in gnoja iz dihalnih poti. Spremlja tudi številne bolezni, npr. bronhitis, pljučnico, pljučni edem, tuberkulozo.

Poznamo produktivno in neproduktivno obliko kašlja. Pri produktivnem kašlju nastaja v dihalnih poteh preveč bronhialne sluzi, ki jo poleg vode (95 do 98 %) sestavljajo predvsem glikoproteini in mukoproteini.
Cilj zdravljenja produktivnega kašlja je utekočinjenje goste sluzi, ki postane manj lepljiva in jo je lažje izkašljati. Zdravila, ki pomagajo utekočiniti in zmehčati sluz in tako olajšajo izkašljevanje, se imenujejo ekspektoransi. Neproduktivnega ali suhega kašlja ne spremlja nastajanje sluzi. Pojavi se v več zaporednih kratkih sunkih brez izkašljane sluzi. Pogost kašelj brez sluzi bolnika izčrpava in moti njegov počitek, zlasti ponoči je zelo dražeč. Uporabljamo zdravila za pomirjanje in odpravljanje kašlja, ki delujejo na središče za kašelj v podaljšani hrbtenjači. Imenujemo jih antitusiki. Antitusiki so lahko opiatni ali sintetični, oboji učinkovito odpravljajo suh, neproduktiven kašelj.

Kdaj je potreben posvet z zdravnikom?

Posvet z zdravnikom je potreben:
  • kadar traja kašelj več kot teden dni,
  • kadar je kašelj hud in ga spremljajo bolečine v prsih,
  • kadar je izmeček (sputum) zelenkast,
  • kadar je v izmečku kri ali so težave z dihanjem.

NAHOD

Nahod je vnetje nosne sluznice, ki nastane zaradi različnih vzrokov. Njegovi znaki so izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje, dražeč občutek v nosu.Poznamo različne vrste nahoda:

- Vnetni nahod (infekcijski), ki ga največkrat povzročijo virusi, včasih pa tudi bakterije.
 
-Ena vrsta nahoda nastane tudi zaradi preobčutljivosti. Imenuje se preobčutljivostni (alergijski). Delimo ga na sezonski seneni nahod, in celoletni nahod, ki se pojavi zaradi preobčutljivosti za pršico v hišnem prahu, za plesni, živalsko dlako ..

-Nahod lahko nastane tudi zaradi anatomskih nepravilnosti v nosu (strukturni).

-Zaradi velikih hormonskih sprememb se lahko nahod pojavi med nosečnostjo (nosečnostni), ki nastane zaradi nepravilnega delovanja žlez z notranjim izločanjem.

-Napačno delovanja avtonomnega živčevja, ki zveča izločanje izcedka in nabrekanje nosne sluznice, povzroči vazomotorni nahod.

-Nahod lahko povzročijo tudi nekatera zdravila za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka ter nepravilna, predvsem količinsko in časovno čezmerna uporaba nekaterih kapljic za nos (medikamentni )nahod.

-Po vdihavanju prahu, plinov, lakov, topil nastanejo težave, ki so značilne za iritativno obliko nahoda.

-Najpogostejša oblika nahoda je prehladni nahod, ki ga povzročijo virusi prehlada, ki se jih nalezemo od prehlajenega z okuženimi rokami, mencanjem oči ali vrtanjem po nosu.
Prehladne oblike nahoda običajno lahko prepoznamo. Vsakdo ga ima dva - do trikrat na leto, le redki imajo srečo, da preživijo jesen in zimo brez nahoda. Otroci so nahodni pogosteje kot odrasli. Včasih preobčutljivostni nahod zmotno zamenjamo za prehladnega.


Zdravniški pregled je tako potreben:
  • če traja nahod več kot sedem dni
  • če se po nekajdnevnem umirjanju znakov prehlada bolezenski znaki nenadoma poslabšajo
  •  če zboli dojenček
  • pri starostnikih
  • pri ljudeh z boleznimi srca, pljuč ali zmanjšano imunsko sposobnostjo.

Ali ste vedeli....

... da je verjetnost, da se boste nalezli nahoda, pri duševnih obremenitvah dvakrat večja kot sicer?
Stalni stresi namreč slabijo imunski sistem, telo pa se virusom ne more več uspešno upirati.

... da antibiotiki ne ubijejo virusov? Antibiotiki so zdravila na recept, zdravniki pa jih navadno predpišejo pri bakterijskih zapletih, sinusitisu ali vnetju ušesa, ki se lahko razvijejo v večjo okužbo.


KAJ SVETUJEMO, DA NE BI ZBOLELI

Okužbam z virusi prehlada se vedno ne moramo izogniti,lahko pa z zdravim življenskim slogom krepimo obrambne sposobnosti organizma 
in tako bomo redkeje zboleli.   


Lahko začnemo pri otrocih. Nikar jih ne pomehkužimo. Pustimo jih da se igrajo z vrstniki, da izmenjujejo okužbe in postajajo s tem odpornejši. Pustimo jih, da se ob vsakem vremenu igrajo zunaj, seveda primerno oblečeni in obuti. Ne lenarimo pred televizorjem. Ukvarjajmo se s športom.

Vitamini, minerali in beljakovine so gradbeni elementi imunskega sistema. Znano je da v trajanju bolezni potrebujemo bistveno več vitamina C in tudi vitamina E, tega potrebujejo posebno veliko starejši ljudje.

Priporočljiva je tudi savna in obvezno končanje kopanja z hladno vodo.
To predstavlja trenutni stres, ki se mu telo mora upreti.