PROBIOTIKI


Po definiciji so probiotiki živi nepatogeni mikroorganizmi, ki lahko pri ljudeh ugodno vplivajo na zdravje. Beseda probiotik izhaja iz grškega izraza "pro bios" in pomeni za življenje. Razlikovati moramo tudi izraz prebiotik, neprebavljive sestavine hrane, imajo pa ugoden učinek na rast in aktivnost bakterij, ki so stalno prisotne v prebavnem traku. Uporablja se še izraz sinbiotik, ki je kombinacija probiotikov in prebiotikov.

V telesu je prisotnih 1014 mikroorganizmov. Največ bakterij je v debelem črevesu. Naloga črevesnih bakterij je dokončna prebava hrane, absorbcija hranljivih snovi, preprečevanje naselitve in razraščanja patogenih mikroorganizmov. Pomembne so tudi pri vzpostavljanju obrambnih sposobnostih organizma, pri sintezi nekaterih vitaminov, pri stimulaciji imunskega sistema kot tudi pri zmanjšanju alergičnih reakcij.

Probiotike lahko uživamo v obogateni hrani, tako imenovani funkcionalni prehrani. To so jogurti, kefir, fermentirano mleko, nekateri siri… Na trgu pa se pojavlja tudi veliko število prehranskih dopolnil, v obliki tablet, kapsul, praškov ali drugih farmacevtskih oblik, ki vsebujejo probiotične kulture. Zaradi velikega števila bolj ali manj agresivnih, žal velikokrat tudi zavajojočih oglaševanj teh izdelkov, kjer nepoznavalec težko loči zrno od plevela, je potrebno vedeti, kaj probiotiki sploh so, kakšni so njihovi učinki, kateri mikroorganizmi imajo probiotični učinek, potrebno količino, ki ima ugoden učinek na zdravje in tudi morebitne nevarnosti.

Probiotiki torej vsebujejo koristne bakterije, ki imajo ugoden učinek na zdravje človeka in živali, ker v telesu gostitelja uravnavajo črevesno mikrofloro. Po definiciji WHO (Svetovna Zdravstvena Organizacija) so probiotiki živi mikroorganizmi, ki zaužiti v zadostni količini zagotavljajo koristi za zdravje gostitelja. So nepatogeni mikroorganizmi in so podobni bakterijam, ki se nahajajo v prebavnem traktu. V telesu je prisotno ogromno število bakterij, ki jih imenujemo tudi dobre bakterije, njihova naloga je, da ustvarjajo primerno črevesno mikrofloro. Med drugim onemogočajo rast patogenih bakterij in tako preprečujejo želodčno-črevesne infekcije. Učinkovitost probiotikov se je v preteklosti izkazala na širokem področju želodčno črevesnih obolenj. V nekaterih primerih, kot je uporaba antibiotikov ali drugih zdravil, stres, preveč konzumiranega alkohola, okužbe ali druge bolezni, lahko pride do porušenja ravnovesja v stabilni črevesni flori in pri teh stanjih imajo probiotiki, dodani hrani koristno vlogo.
Najpogostejše bakterije, ki se uporabljajo kot probiotiki so mlečno kislinske bakterije iz rodu laktobacilov, bifidobakterij, enterokokov in streptokokov.

Koncept probiotikov je na začetku 20. stoletja razvil Nobelov nagrajenec, ruski znanstvenik Elie Metchnikoff, ki je domneval, da je dolgo življenje bolgarskih kmetov rezultat uživanja napitka, ki so ga dobili s fermentiranjem mleka. Bakterije, ki so prisotne v teh napitkih naj bi pozitivno delovale na mikrofloro v črevesju, saj naj bi zmanjšale toksični učinek črevesne mikroflore. Kasneje so izolirali bifidobakterije pri dojenih otrocih, predvsem Bifidobacterium bifidus. Te bakterije so pri njih dominantne in naj bi proizvajale antimikrobne substance, ki dojenčke ščitijo pred infekcijami v prebavnem traktu. S temi bakterijami so se borili proti driskam povzročenimi z proteolitičnimi bakterijami.

Probiotične bakterije morajo zadostiti naslednjim zahtevam:

- da so živi organizmi
- da se lahko uživajo per os
- morajo biti sposobne doseči črevesje in preživeti,
- se vezati na črevešno steno,
- se razraščati v črevesju,
- morajo biti netoksične.

Da se zagotovi pozitiven učinek probiotikov, morajo te bakterije biti odporne na želodčno kislino, encime, žolčne kisline. V čim večjem številu morajo prispeti na mesto delovanja, v debelo črevo in ostati žive. Sposobne morajo biti rasti v anaerobnem okolju in ne smejo biti toksične ali proizvajati toksinov. Tem kriterijem ustreza skupina mikroorganizmov, ki jih imenujemo mlečnokislinske bakterije. Te so iz rodov laktobacilov in bifidobakterij. Mlečnokislinske bakterije so bakterije, ki povzročajo mlečnokislinsko vrenje. To je proces razgradnje ogljikovih hidratov brez prisotnosti kisika. Pretvarjajo sladkorje v mlečno kislino, ki z nižanjem pH v črevesju onemogočajo rast patogenih bakteri. Pri obeh vrstah obstaja mnogo različnih sevov, ki se med seboj razlikujejo po obstojnosti, učinkovitosti, varnosti. Zato se priporoča, da so vrsta in sev, kot tudi količina bakterij, vedno navedena na ovojnini. Najbolj proučena seva med laktobakterijami sta Lactobacillus acidophilus Lactobacilus bulgaricus in med bifidobakterijami Bifidobacterium bifidum. Kot probiotiki se uporabljajo tudi nekatere glive, najpogosteje Saccharomyces bolulardii.

Za probiotike se danes trdi, da imajo več koristnih učinkov na zdravje gostitelja:
• zmanjšujejo rast patogenih bakterij, kot na primer E. Coli ali Clostridium difficile;
• preprečujejo driske, povzročene z rotavirusum ali salmonelo;
• preprečujejo potovalne driske in driske povzročene z antibiotiki;
• preprečujejo razraščanje glive Candida albicans;
• zmanjšajo serumski nivo holesterola;
• preprečujejo raka na črevesju;
• zmanjšujejo težave pri sindromu preobčutljivega črevesja;
• zmanjšujejo vnetne črevesne bolezni (Crohnovo bolezen, ulcerozni kolitis);
• zmanjšujejo vaginalne infekcije;
• stimulirajo imunski sistem;
• povečajo produkcija vitaminov ;
• vpivajo na zaprtost in izboljšajo odvajanje blata:
• povečajo absorbcijo mineralov;
• zmanjšujejo težave pri ljudeh z laktozno intoleranco.

Žal pa večina teh zdravstvenih trditev ni klinično dokazanih. Znanstveno pa so potrdili pozitiven učinek, ki ga imajo probiotiki pri driskah, povzročenimi z antibiotiki, pri driskah zaradi okužb in potovalnih driskah, laktozni intoleranci in pri prekomernem razraščanju Candide albicans, pri urejanju boljšega odvajanje blata.

Primeri nekaterih sevov bakterij, za katere so dokazani terapevtski učinki:

Primeri nekaterih sevov bakterij, za katere so dokazani terapevtski učinki:
Bifidobacterium animalis subsp. lactis,BB-12 Imunska stimulacija; blažilni efekt pri atopijskem ekcemu; preprečevanje drisk pri otrocih in potovalnih drisk
Bifidobacterium longum BB536 Pozitiven učinek pri alergijah
Lactobacillus acidophilus NCFM Zmanjšanje težav pri laktozni intoleranci; preprečevanje prekomerne rasti patogenih bakterij;
Lactobacillus reuteri SD2112 Imunska stimulacija; proti driski
Lactobacillus rhamnosus LB21 Imunska stimulacija; manj z antibiotiki povzročenimi driskami

  

Pogosto naletimo na težave pri nomenklaturi probiotikov. Znotraj prej omenjenih rodov je še mnogo podvrsti ali različnih sevov. Z razvojem tehnologije se odkrivajo nove vrste in pogosto prihaja do preimenovanj. Na tržišču so prisotni izdelki, ki še uporablja ime Lactobacilus sporogenes. Ta mikroorganizem res pretvarja sladkorje v mlečno kislino, vendar pa po definiciji velja, da laktobacili ne tvorijo spor, zato se danes znanstveno imenuje Bacillus coagulans. Danes poznane bifidobakterije so se pred letom 1960 imenovale Lactobacillus bifidus. Posamezne kulture probiotikov se med seboj razlikujejo po učinkovitosti, sposobnosti preživetja v prebavnem traktu in naselitve v debelem črevu. Tako bakterije Lb. Delbruecki subsp.bulgaricus in Streptocococcus thermophilus ne uvrščamo med probiotike, ker sta manj obstojni v kislem območju želodca, sta pa obe prisotni v običajnih jogurtih.
V tabeli so prikazane najpogosteje uporabljene probiotične mlečnokislinske bakterije:


LAKTOBACILI BIFIDOBAKTERIJE ENTEROKOKI OSTALO
Lb. reuteri Bif. bifidus Ec. faecium Saccaromyces boulardii
Lb. acidophilus Bif. lactis Ec. faecalis Lactococcus lactis
Lb. casei Bif. animalis Str. thermophilus
Lb. rhamnosus Bif. longum Escherichia coli
Lb. johnsonii Bif. infantis
Lb. animalis Bif. regularis
Lb. gasseri Bif. breve
Lb. salivarius
Lb. plantarum


Ker probiotiki niso kemične substance kot zdravila, ampak so živi organizmi, pri doziranju ne moremo uporabljati grame ali miligrame. Zato za doziranje probiotikov uporabljamo število živih mikroorganizmov v bilionih, oziroma število enot, ki tvorijo kolonije (CFU/g). Po mnenju nekaterih strokovnjakov se mora za razvitje koristnih zaščitnih bakterij v mikroflori črevesja, zaužiti vsaj 1010 mikrorganizmov iz probiotičnih kultur. Upoštevati je potrebno tudi ustrezne pogoje skladiščenja in roke uporabe. Probiotične bakterije so namreč izredno občutljive na vlago, toploto, kisik in neprimerno shranjevanje lahko zmanjša njihovo stabilnost in učinkovitost. Prav tako se lahko aktivnost probiotičnih kultur s staranjem zmanjša. Za koristen učinek je tudi potrebno uživati probiotike dalj časa, saj je ugotovljeno, da že po enem do dveh tednih izginejo iz črevesja.

Neželeni učinki se pojavljajo redko, pogosto pa se lahko pojavi napihnjenost in večje količine črevesnih plinov, ki pa po nekajdnevnem jemanju minejo. Kljub vsemu pa so potrebne nadaljne raziskave, saj gre za žive bakterije, zato je potrebno izključiti možno patogenost, varnost uporabe pri otrocih, pri starejših in bolnikih z okrnjenim imunskim sistemom. Problem je tudi vsebnost nekaterih bakterij, ki so lahko patogene. Takšen primer so enterokoki. Nekateri sevi enterokokov so lahko patogeni in lahko povzročajo rezistenco na antibiotike. Prav tako je lahko problematično uživanje Saccharomyces boulardii , ker lahko povzročajo glivične okužbe, predvsem pri bolnikih z okrnjenim imunskim sistemom.

Lahko tudi prihaja do interakcij z drugimi zdravili. Kadar probiotike uporabljamo za zaščito črevesne flore pri zdravljenju z antibiotiki, se naj ne jemljejo istočasno. Ker antibiotiki uničujejo bakterije, lahko pri hkratnem zaužitju probiotikov uničijo tudi dobre bakterije. Priporoča se vsaj dve urni zamik.

Tudi na našem tržišču se pojavlja čedalje več probiotičnih prehranskih dopolnil. Hiter pregled dosegljivih preparatov nam da sliko, ki jo vidimo tudi v drugih državah, kjer so sistemsko pregledali vsebino izdelkov, vrsto oz. sev bakterij in njihovo količino . Pogosto prisotne napake so nepravilno imenovanje sevov bakterij, ali pa te sploh ne obstajajo, nezadostno število deklariranih živih kultur, oziroma premajhno število bakterij, uporaba nomenklutare, ki je ni več, ni vedno navedena količina pri posameznih sevih bakterij, nedokazane zdravstvene trditve ... Ker pri prehranskih dopolnilih ni strogega nadzora glede količine, vsebnosti, varnosti, kot je to pri zdravilih, se porabnik težko odloči o pravilni izbiri, ali pa se odloča na podlagi oglaševalskih akcij, ki pa niso vedno verodostojna.


Seznam nekaterih prehranskih dopolnilna slovenskem trgu
IZDELEK LAKTOBACILI BIFIDOBAKTERIJE DRUGO ŠTEVILO
LINEX®kps LEK
(D: 3x1-2 kps)
Lb. acidophilus Bif. infantis Enterococcus faecium 1,2x107/kps
BION 3® Lb. gasseri Bif. bifidum
Bif. longum
Ni deklarirano
BION JUN. ® Lb. gasseri Bif. bifidum
Bif. longum
1x107/tbl
BioGaia® tbl
(D: 1x1)
Lb .reuteri  100 miljon/tbl
BioGaia® sol
(D: 1x5 gtts)
Lb .reuteri 100 miljon/5 gtts
PROLIFE®susp. ZETA
(D: 1x1 stekl)
Lb. rhamnossus
Lb. acidophilus
Lb. Bulgaricus
Lb. Sporogenes (B.coagulans)
 Bif. bifidum Str. Thermophilus
Saccharomyces cerevisiae
Za posamezno vrsto navedena minimalna vsebnost
PROLIFE®kap ZETA
(D: 1X1-2)
Lb. Sporogenes
(B.coagulans)
 Ne manj kot 600 milj
Fermental®Esi
(D: 1x1)
Lb. rhamnossus
Lb. acidophilus
Lb. bulgaricus
Bif. bifidum Str. thermophilus Vsaj 20 miljard/kaps
Yogermina 100® Dietetics Pharma
(D: 2x1 kaps)
Lb. Sporogenes
Lb. Acidophilus HA-122
Lb. Casei HA-108
Lb. delbruckii subs.Bulgaricus HA-137
Lb. Helveticus HA-128
Lb. Plantarum HA-119
Lb. Rhamnosus HA-111
Lb.subsc. lactis HA-136
Bif. Bifidum HA-132
Bif. Breve HA-129129
Bif. Infantis HA-116
Bif. Longum HA-135
Str. Thermophilus HA-110  100 miljard/2 kaps in ne manj kot 58x109
Yogermina 100®
Dietetics Pharma

(D: 1x1 stekl.)
Lb. Sporogenes
Lb. Acidophilus HA-122
Lb. Casei HA-108
Lb. delbruckii subs.Bulgaricus HA-137
Lb. Helveticus HA-128
Lb. Plantarum HA-119
Lb. Rhamnosus HA-111
Lb.subsc. lactis HA-136
Bif. Bifidum HA-132
Bif. Breve HA-129
Bif. Infantis HA-116
Bif. Longum HA-13
100 miljard/1 stekl in ne manj kot 65x109
Yogermina 25®
Dietetics Pharma
(D: 1x1 stekl)
Lb. Sporogenes
Lb. Acidophilus
HA-122
Lb. Casei HA-108
Lb. delbruckii subs.Bulgaricus HA-137
Lb. Rhamnosus
HA-111
Lb.subsc. lactis
HA-136
Bif. Bifidum
HA-132
Bif. Breve
HA-129129
Bif. Infantis
HA-116
Bif. Longum
HA-13
Enterococcus faecium 25 miljard/stekl. in ne manj kot 15x 109
Probio® NutriLAB(D: 1-2x 1 kaps. Lb. acidophilus
Lb. lactis
Lb. rhamnosus
Bif. longum
Bif. breve
Bif. bifidum
5x109
PROBIOLEX® kaps
Galex
D:( 1-2x1 kaps)
Lb. Bulgaricus
Lb. acidophilus
Lb. Sporogenes
Bif. bifidum Str. thermophilus Skupaj najmanj 7,5x 108 – 1,5x109 CFU
PROBIOLEX®vrečke
Galex
(D: 1-2x1 vrečko)Skupaj najmanj
Lb. Bulgaricus
Lb. acidophilus
Lb. Sporogenes
 Bif. bifidum Str. thermophilus 1,5x109 – 3x109 CFU




Okrajšave:
Lb. Lactobacillus CFU enota, ki tvori kolonijo
Bif. Bifidobacterium
Str. Streptococcus
Ec. Enterococcus
B. Bacillus

Prehranska dopolnila pa niso nadomestilo za zdravo in uravnoteženo prehrano in zdrav način življenja! Ugotovljeno je, da se kalcij iz mlečnih izdelkov, ki so jim dodane probiotične kulture, v večji meri absorbira iz prebavnega trakta.

Še nasvet, ki je star okoli 2500 let in ga je zapisal grški antični zdravnik Hipokrat:

"NAJ BO HRANA ZDRAVILO IN ZDRAVILO NAJ BO HRANA!"


Prispevek pripravila Nataša Ignatov mag.farm.

VIRI:
[1]
http://www.who.int/foodsafety/publications/fs_management/en/probiotics.pdf
http://www.worldgastroenterology.org/probiotics-prebiotics.html
[2]
http://www.cbc.ca/consumers/market/files/food/yogurt/index2.html
[3]
http://www.consumerlab.com/reviews/Probiotic_Supplements_Including_

Lactobacillus_acidophilus_Bifidobacterium_and_Others/probiotics/ /