VARNO SONČENJE

 
Ob bližajočem poletju in vse bolj vročih sončnih dneh naše misli že uhajajo na počitnice, z veseljem oblečemo lahka oblačila in večina od nas si ob tem zaželi zdravo, rahlo porjavelo kožo. Zaradi tega je prav, da vsaj v preddopustniških dneh spregovorimo o varnem in pravilnem izpostavljanju sončnim žarkom.

 

Koža je samostojen, a zelo zapleten telesni organ, ki v sebi združuje vrsto funkcij kot so zaščita pred vplivi zunanjega okolja, toplotno regulacijo, izločanje, čutno funkcijo, obrambo pred mikrobi in virusi. Verjetno se večina od nas premalo zaveda njene zaščitne vloge in nevarnosti, ki lahko oslabijo njeno funkcijo. Sončni žarki imajo lahko na kožo in cel organizem pozitivne in negativne učinke.

 

Zmerno izpostavljanje soncu ugodno vpliva na organizem. Omogoča nastajanje D vitamina v koži in krepi obrambno sposobnost organizma, pozitivno vpliva na naše psihično in fizično počutje. 
Za zadostno tvorbo vitamina D je dovolj že vsakodnevna izpostavljenost soncu.

 

Prekomerno sončenje lahko povzroči opekline in druge poškodbe kože. Če je izpostavljanje dolgoletno in prekomerno pa lahko vodi do pospešenega staranja kože in celo kožnega raka.

V določenih primerih lahko povzroči alergične in fototoksične reakcije.

 

Zakaj prihaja do škodljivih učinkov sonca?
 
Sončevo sevanje tvorijo žarki različnih valovnih dolžin. Ob izpostavljenosti soncu najprej čutimo toploto, to so infrardeči žarki, ki niso nevarni koži. Sončne opekline in druge poškodbe kože povzročajo ultravijolični žarki. Intenzivnost sončevega UV sevanja se v zadnjih desetletjih povečuje, ker se tanjša zaščitna plast ozona v zgornji plasti atmosfere in zato do zemeljskega površja pride več UV sevanja kot v preteklosti.

UV žarke delimo glede na valovno dolžino na UVA, UVB in UVC žarke.

 

Za nastanek sončnih opeklin so najpomembnejši UVB žarki, ki lahko prodrejo v kožo do njenih zarodnih plasti in jo poškodujejo. UVB žarke blokirajo gosti oblaki, gosto tkana oblačila in steklo. Večina UVB žarkov prodre na Zemljo ob jasnem nebu, v sredini dneva in poleti, manj nevarni pa so, ko je sonce nizko, v predelih z večjo zemljepisno širino, pozimi, poleti ob zgodnjih jutrih in poznih večerih.

 

UVA žarki so mnogo manj nevarni za nastanek sončnih opeklin. Absorbcija in sipanje UVA žarkov v atmosferi je zanemarljivo, zlasti, ko je sonce nizko na nebu. Ker pa Zemljino površje doseže približno 20 krat več UVA kot UVB žarkov, pomembno prispevajo k celotni izpostavljenosti UV žarkom čez dan in preko celega leta. V primerjavi z UVB žarki prodirajo globje v kožo in zato povzročajo poškodbe njenih globjih plasti. Prav tako prodirajo skozi oblake, lahka oblačila in neobarvano steklo, zato do določene mere povzročajo stalne poškodbe kože, ki jih sploh ne opazimo, vendar pa povzročajo pospešeno staranje in kožnega raka. Ti žarki imajo zelo velik vpliv na oslabitev imunskega sistema kože.

UVC žarki imajo največjo energijo in so zato najbolj uničujoči za tkiva. Vendar pa k sreči lahko prodrejo samo v vrhnje plasti kože, najpomembneje pa je, da jih večina ne doseže Zemljine površine, saj jih prestreže ozonska plast atmosfere. Ker pa določena  
količina UVC žarkov vseeno lahko doseže Zemljo, so v zadnjem času na voljo tudi pripravki, v katerih so vgrajeni tudi UVC filtri.

 

POŠKODBE KOŽE
 

Poškodbe kože, ki nastanejo pri prekomernem sončenju niso posledica delovanja toplote, zato ne gre za tipične opekline. Poškodbe so videti kot rdečica, oteklina, vse to spremlja bolečina, pekoč občutek in povišana temperatura kože. V koži se sproščajo snovi, ki povzročajo vnetje.

Reakcija nastane približno pol ure po sončenju in je najmočneje izražena šele po 12 do 24 urah. Prav ta zakasnela reakcija nas lahko zavede, da se ne umaknemo s sonca pravočasno. Znaki vnetja minejo v 4 do 7 dneh. Uničene kožne celice se v nekaj dneh odluščijo in koža se obnovi.

Lahko pa ostanejo trajne posledice.

Pri dolgotrajnem prekomernem izpostavljanju soncu pa se koža ne more več v celoti obnoviti, v koži nastajajo zadebelitve in postane izsušena. 
Govorimo o pospešenem staranju kože. Značilni klinični znaki, ki kažejo na prezgodnje staranje kože so suha, usnjata in nagubana koža, pogosto so opazne nepravilne pigmentacije. Te spremembe so posledica strukturnih sprememb v povrhnjici in usnjici kože.

Kadar je teh poškodb preveč in se okvari tudi celični dedni material, lahko pride celo do kožnega raka.

Zelo pogosto se srečujemo tudi s preobčutljivostjo na sončne žarke, čemur pravimo alergija na sonce. Reakcija je običajno bolj izražena spomladi in v začetku poletja, potem pa se koža deloma prilagodi soncu.

Ob pretiranem izpostavljanju soncu lahko pride do življenje ogrožajočega stanja t.j. toplotni udar. Do njega pride kot posledica dehidracije in jo še pospešita povečano znojenje in pitje alkoholnih pijač.

Ena od nevarnosti kot posledica sončnih žarkov so lahko fotosenzibilne in fototoksične reakcije. Ob izpostavljanju soncu, moramo biti še posebej pozorni na to, katera zdravila jemljemo, saj kar nekaj zdravilnih učinkovin povzroča povečano občutljivost na UV svetlobo. Posledice so lahko vidne že v nekaj minutah in se kažejo v obliki opeklin, alergičnih reakcijah, izpuščajih s spremljajočim srbenjem, izbruhu herpesa. Na to možnost mora biti pozoren že zdravnik pri predpisovanju kot tudi farmacevt ob izdaji zdravil in opozoriti pacienta na to.

 

 
ZAŠČITA PRED SONCEM
 

Koža ima obrambne mehanizme, ki predstavljajo določeno naravno zaščito pred sončnim sevanjem. V koži nastaja barvilo melanin, ki se po sončenju pomakne v gornje plasti kože, zato po 24 do 72 urah koža potemni. Porjavela koža torej ni znak zdravja, ampak

znak obrambe organizma.

To je vsekakor premalo za zaščito. Poleg ustrezne obleke, sončnih očal in pokrivala je nujno uporabiti tudi kemična sredstva za zaščito pred UV žarki.

Najbolj učinkoviti so varovalni pripravki, ki vsebujejo kombinacije različnih UV filtrov.  
Glede na učinkovitost in koncentracijo UV filtrov imajo izdelki različen UV faktor, ki nam pove kolikokrat dlje smo lahko na soncu glede na nezaščiteno kožo. Z izbiro in uporabo ustreznega varovalnega pripravka lahko preprečimo sončne opekline in preobčutljivostne reakcije, kot tudi dolgoročne poškodbe kot je prezgodnje staranje kože in kožni rak.

Izbira pripravka za sončenje je odvisna od starosti, tipa kože, stopnje porjavelosti, časa in kraja izpostavljenosti soncu.

Pripravki, ki vsebujejo dišave, konzervanse in visoke koncentracije velikega števila različnih organskih UV filtrov, predstavljajo večje tveganje za nastanek alergične reakcije.

V lekarnah vam ponujamo visoko kvalitetne in dermatološko preizkušene izdelke, ki vam bodo nudili zaščito pred posledicami sončnih žarkov. Seveda bo zaščita ustrezna le ob pravilni uporabi. Zaščitno sredstvo je potrebno nanesti vsaj 20 do 30 minut pred sončenjem in pozneje vsaj vsaki dve uri, ko ste na soncu. Za vodne aktivnosti uporabite izdelek, ki je označen kot vodoodporen. Nanašati jih potrebno enakomerno in v zadostni količini. Po plavanju, močnem znojenju ali brisanju z brisačo, je potrebno izdelek ponovno nanesti. Kljub uporabi zaščitnih sredstev se med 11. in 16. uro sončnim žarkom raje izogibajte in ne pozabite, da imajo svojo moč tudi v oblačnem vremenu. Pri vsem tem pa ne pozabimo na nego kože po izpostavljanju soncu, saj vzdražena rahlo pordela koža potrebuje dodatno nego.

 

 
Še posebno pomembna je zaščita otroške kože, saj imajo otroci tanjšo in bolj občutljivo kožo kot odrasli. Dojenčkov in malih otrok nikakor ne smemo direktno izpostavljati soncu. Izdelke za zaščito pred soncem uporabljajte pri otrocih od šestega meseca dalje, seveda pa ob tem ne pozabite zaščite z obleko in senco. Hude opekline v otroštvu lahko vodijo do poškodb, ki se pokažejo kasneje v življenju.  
 


 

Vem, da se danes večina ljudi zaveda možnih posledic prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom. Toda soncu se ne moremo in tudi ne želimo povsem izogniti, še posebej v počitniških dnevih, ki so pred nami. Pred odhodom na počitnice vas vabim, da se oglasite v naših lekarnah. Svetovali vam bomo ustrezne varovalne pripravke za zaščito pred soncem, sredstva za nego po sončenju in kaj naj bo v potovalni lekarni, ki jo boste odnesli s sabo na počitnice.

 

Želim vam prijetne in zdrave počitniške dni.

 

Sabina Grm, mag.farm.