VITAMINI IN MINERALI

 
 
V razvitem svetu s prehrano večinoma zadostimo potrebam po vitaminih in mineralih, saj se znaki pomanjkanja v obliki hujših hipovitaminoz in avitaminoz redko pojavijo. Vendar tudi  v Sloveniji, tako kot drugod po svetu, opažamo trend v naraščanju prodaje pripravkov z vitamini in minerali, ki so  tudi zelo raznoliki glede na sestavo in namen. Vzrok  za naraščanje porabe vitaminsko-mineralnih pripravkov je nedvomno  povezan z oglaševanjem njihove uporabe v preventivne namene proti sodobnim civilizacijskim boleznim, kot so rak in kardiovaskularna obolenja. Za mnoge ljudi so vitamini simbol za zdravje, moč, dobro razpoloženje in od njih pričakujejo preveč, celo čudežne ozdravitve in odlašajo z ustreznim zdravljenjem bolezni, ki jih resno ogrožajo. Poleg tega strokovnjaki danes opozarjajo pred pretirano uporabo vitaminov in mineralov skozi daljši čas, ker lahko takšna raba celo ogroža zdravje ljudi. Naloga farmacevtskih strokovnih delavcev v lekarni je objektivno in strokovno svetovanje o pravilni, predvsem pa varni uporabi vitaminsko-mineralnih pripravkov. 

V lekarni se srečamo z vitamini in minerali v številnih pripravkih, ki jih glede na namen uporabe lahko razvrstimo v naslednje kategorije:

  • zdravila, ki se izdajajo le na recept,
  • zdravila, ki se izdajajo brez recepta,
    • ki se lahko izdajajo  v lekarnah,
    • ki se lahko izdajajo v lekarnah in specializiranih prodajalnah
  • prehranska dopolnila in
  • živila za posebne prehranske namene.

Za vitamine in minerale, ki se izdajajo kot zdravila brez recepta v lekarnah je pristojna komisija za zdravila ugotovila, da je za varno samozdravljenje potreben nadzor in svetovanje v lekarnah. Praviloma so to vodotopni vitamini B kompleksa sami ali v kombinacijah, večji odmerki askorbinske kisline ali kalcija (kalcijev laktat glukonat), folna kislina. Farmacevt oziroma farmacevtski tehnik morata svetovati njihovo uporabo za simptome, ki jih uporabnik lahko sam pravilno oceni in mora biti verjetnost nepravilnega prepoznavanja bolezni in nepravočasnega zdravljenja zmanjšana na minimum.
Vitamini in minerali v prehranskih dopolnilih se nahajajo v farmacevtskih oblikah kot so kapsule, tablete, peroralne kapljice, sirupi in se na prvi pogled ne ločijo od zdravil. Kot že samo ime pove so to živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano in se jim pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju ne sme predpisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni pri ljudeh. Označena morajo biti kot prehransko dopolnilo in morajo imeti navedeno količino vitaminov in mineralov 
in odstotek priporočenega dnevnega vnosa (RDA). Običajno se odmerjajo v odmerkih, ki predstavljajo 50-150% RDA.
Živila za posebne prehranske namene so živila, ki se zaradi specifične sestave ali načina predelave bistveno razlikujejo od običajnih živil ter so zaradi specifičnih prehranskih lastnosti namenjene prehrani določenih skupin oseb z motnjami prebave ali presnove, osebam, katerih fiziološko stanje zahteva nadzorovano in usmerjeno prehrano z določenimi snovmi v živilu ter dojenčkom in malim otrokom. Tem živilom so tudi dodani glede na namen vitamini in minerali in njihova vsebnost mora biti označena na ovojnini.

POMEN URAVNOTEŽENE PREHRANE – interakcije med vitamini in minerali
Uravnotežena 
prehrana je pomembna predvsem s tega vidika, da so v njej vitamini in minerali v takih količinah, kot jih telo potrebuje in da si medsebojno pomagajo pri ohranjanju 
fizioloških funkcij. Interakcije in odnosi med vitamini in minerali ter ostalimi hranili so tako številni, da lahko povečan vnos enega izmed njih sproži niz dogodkov, ki spremenijo optimalni metabolizem. To razloži tudi nasprotujoče si 
rezultate kliničnih študij ob uporabi in nadomeščanju samo enega vitamina ali minerala v farmakoloških odmerkih. Poleg tega so v hrani prisotne še številne druge snovi, kot so flavonoidi in fitoestrogeni, katerih vloga še ni popolnoma raziskana, lahko pa povečajo učinkovitost vitaminov in mineralov. Čeprav je dodajanje vitaminov in mineralov vključeno v določene prehranjevalne sheme, pa še vedno ostaja neprecenljiv pomen zdrave prehrane. Nezdravo prehranjevanje je povezano s štirimi najpogostejšimi 
vzroki smrtnosti v razvitem svetu: boleznimi srca, rakom, kapjo in sladkorno boleznijo tip II. Pomen zdrave prehrane v povezavi s telesno aktivnostjo je neprecenljiv in mnogo bolje bi bilo investirati v spremembo zdravega načina življenja kot v iznajdbo idealne 
tabletke multivitaminsko-mineralnega nadomestka. V tem smislu so tudi napisana vsa sodobna priporočila  za  prehrano, ki svetujejo uporabo vitaminsko-mineralnih pripravkov samo v primerih, ko s prehrano ne moremo zadovoljiti vseh potreb po esencialnih snoveh in opozarjajo, da ti pripravki niso nadomestilo za zdravo prehrano.
 
 NEVARNOSTI OB PREDOZIRANJU VITAMINOV IN MINERALOV
Sindrom pomanjkanja vitaminov je zelo redek v zahodnem svetu, pojavljajo pa se škodljivi učinki pretiranega uživanja vitaminsko-mineralnih pripravkov. Tako v strokovni, kot laični literaturi se poudarjajo prednosti uživanja teh pripravkov, medtem ko se škodljivim učinkom ob predoziranju posveča premalo pozornosti. Uživanje vitaminov in mineralov v priporočenih odmerkih do največ 3 RDA,  razen za vitamina A in D, ki se smeta jemati samo v odmerku 1 RDA skozi daljši čas, se  smatra za varno. Visoki odmerki nekaterih vitaminov, ki se jemljejo skozi daljši čas, pa utegnejo biti nevarni za zdravje.
Tudi povečani odmerki mineralov so lahko toksični; magnezij v dnevnem odmerku večjem od 400 mg povzroči drisko. Železo povzroči zaprtje, slabost in bruhanje, manjšo absorpcijo cinka in nalaganje železa v mehkih tkivih. Cink povzroči slabost, bruhanje, deluje imunosupresivno in zmanjša absorpcijo bakra. Selen v odmerku večjem od 0,91 mg/dan povzroči periferno nevropatijo, krhke nohte, izpadanje las in draženje  prebavnega trakta.
 
PRINCIPI SVETOVANJA O UPORABI VITAMINOV  IN MINERALOV V LEKARNI
V razgovoru z obiskovalcem lekarne ocenimo bolnikovo stanje, starost in telesno konstitucijo. Pozorni moramo biti na bolnikov videz (bledost, krhki nohti, ne svetleči lasje) in ugotovimo dejavnike tveganje (nosečnost, dojenje, kajenje, alkoholizem, kronične bolezni). Povprašati moramo tudi o morebitnem jemanju zdravil in o dosedanjih ukrepih za lajšanje težav. Na podlagi vseh informacij, ki jih zberemo in upoštevaje želje bolnika se odločimo za posvet z zdravnikom ali pa svetujemo ustrezno zdravilo ali prehransko dopolnilo ali spremembo življenjskega sloga (uravnoteženo prehrano).
Obiskovalca moramo seznaniti z dejstvi, da so številne informacije v neznanstveni literaturi lahko zavajajoče in lahko resno ogrozijo njegovo zdravje, predvsem ob dolgotrajni prekoračitvi odmerkov in morebitnem nepravočasnem ustreznem zdravljenju.
Ogrožene populacije: otroci, nosečnice in doječe matere, starostniki
Otroci
Za dojenčke do enega leta starosti velja pravilo, da jemljejo vitamine in minerale samo pod kontrolo zdravnika pediatra. Pri nas je smiselno dodajati dojenčkom vitamine A in D in minerale železo in fluor.Za samozdravljenje so v otroštvu primerni vitaminsko mineralni pripravki le v preventivne namene, pri pomanjkanju apetita, pri preutrujenosti šolskih otrok, kot dopolnilo prehrane v zimskem in pomladnem času, kot dodatek pri okrevanju in med dolgotrajnimi boleznimi, v obdobju intenzivne rasti, ko se povečajo predvsem potrebe po kalciju in železu. Posledica pomanjkanja kalcija je pomanjkljiva mineralizacija kosti in zob in je lahko posledica pomanjkanja kalcija v prehrani ali hipovitaminoze vitamina D. Z dodajanjem kalcija pri otrocih v obdobju intenzivne rasti dosežemo večjo kostno maso in zmanjšamo tveganje za osteoporozo kasneje v življenju. V ta namen so priporočeni vnosi kalcija 1000 -2000 mg /dan.
Nujno je potrebno opozoriti starše na shranjevanje zdravil in pripravkov izven dosega otrok. Zelo nevarna je akutna zastrupitev z železom (nad 40mg/kg telesne teže) in z natrijevim fluoridom.
Nosečnice in doječe matere
Pomembna je preskrba z vitamini in minerali v obdobju pred zanositvijo, med nosečnostjo in med dojenjem. Do pomanjkanja vitaminov in mineralov lahko pride zaradi uživanja alkohola in tobaka, uživanja peroralnih kontraceptivov, odvajal, antiepileptikov, pogostih shujševalnih diet, neustrezne priprave hrane, in načinov prehranjevanja (hitra hrana, vegetarijanstvo), kratko obdobje med dvema nosečnostima. Pomembna je preskrba predvsem s folno kislino, železom, kalcijem, magnezijem in jodom. Svetuje se lahko uporaba multivitaminskih in mineralnih izdelkov v priporočenih odmerkih.
Med dojenjem materino uživanje vitaminov 
vpliva na izločanje in prisotnost vitaminov v mleku (vitamin A, D, jod, selen, 
B vitamini). Seveda je najbolj primerna pravilna prehrana, v nekaterih primerih pa je potrebno vitamine dodajati dojenčku (pri nas vitamin A in D). Potrebno se je izogibati visokih odmerkov A vitamina in vitamina B6, ki v visokih odmerkih zavira laktacijo.
Starostniki
Potrebe se lahko spremenijo zaradi interakcij vitaminov in mineralov z zdravili, zaradi operativnih posegov ali poškodb in zaradi neustreznega prehranjevanja, katerega vzroki so revščina, anoreksija, socialna izoliranost, depresija, problemi s požiranjem in žvečenjem, neprimerna izbira hrane. Minerali, ki se najpogosteje uživajo pod RDA so: železo, kalcij, cink, magnezij.
Vitamini, ki se uživajo pod RDA vrednostmi so: riboflavin, vitamini A, D, B6 in B12. Večinoma pomanjkanje poteka v kombinacijah. Starostniki večinoma jemljejo več zdravil kot ostala populacija, zato moramo upoštevati tudi interakcije med njimi in vitamini ter minerali. Zdravila, ki najpogosteje medsebojno učinkujejo z vitamini in minerali so: kortikosteroidi, antikonvulzivi, antikoagulanti, hormoni ščitnice, antibiotiki, odvajala in diuretiki.
Diete – vegetarijanska dieta
Kadar ima bolnik predpisano določeno dieto iz zdravstvenih razlogov in je zato omejen vnos določenih hranil, npr. alergiki, želodčni bolniki… mora zdravnik upoštevati tudi potrebno nadomeščanje vitaminov in mineralov. Zelo pogoste pa so razne shujševalne diete in vegetarijanstvo, ki vplivajo na količino mineralov in vitaminov v telesu. Strokovnjaki opozarjajo pred shujševalnimi dietami pri mladostnicah, saj le te izčrpajo organizem zalog vitaminov in mineralov, kar ima negativen vpliv zlasti na potek nosečnosti. Dosledna vegetarijanska prehrana izključuje vsa živila živalskega izvora in pri njej so najpogostejši zdravstveni zapleti pojavijo zaradi pomanjkanja vitamina B12. Glavni vir vitamina B12 so meso, ribe, jajca, mleko in nekatere alge. Manjše količine vit. B12 v zelenjavi so posledica prisotnosti bakterij v zelenjavi in vodi. Ker so pri nas higienske razmere drugačne kot v Indiji in ker se tudi naša črevesna flora razlikuje od indijske, se pomanjkanje tega vitamina pojavi prej. Odrasli vegani, ki so se odločili za tak način prehrane imajo zaloge vitamina za nekaj let, zato je zmotno prepričanje, da dobijo dovolj tega vitamina s fermentirano obliko soje. Zelo hitro se posledice vegetarijanske prehrane pojavijo pri otrocih, ki teh zalog nimajo in pri nosečnicah. Tudi, če se uporabljajo pripravki B12, je potrebna kontrola pri zdravniku, ker je možno, da se nezadostno absorbira v tankem črevesu. Znaki pomanjkanja so megaloblastna  
anemija in nevrološki znaki (mravljinčenje in odrevenelost zgornjih in spodnjih udov, pekoča ustna sluznica, jezik, nerodnost in odrevenelost rok). Dnevne potrebe po vitaminu so od 0,5 μg pri dojenčkih do 2,5-3 μg pri odraslih.
Poleg tega se lahko pojavi tudi pomanjkanja železa, saj se železo iz rastlinske hrane slabše absorbira kot iz živalske. Potreben je približno dvakrat večji vnos železa iz rastlinske hrane kot iz mesne hrane. Absorpcijo železa pospeši hrana bogata z vitaminom C. Tudi absorpcija cinka je zmanjšana za 50% iz rastlinske hrane v primerjavi z mesno hrano, zato je pomembno, da vključijo dobre vire cinka v svojo prehrano (suh fižol, oreščki).
 
Maja Koprivec, mag. farmacije