Pojdi do vsebine

Farmacevt svetuje

Homeopatija

KAJ JE HOMEOPATIJA?

Homeopatija je metoda zdravljenja s homeopatskimi zdravili, ki vzpodbuja sposobnost samozdravljenja organizma. Homeopatsko zdravilo v organizmu ponovno vzpostavi, zaradi bolezni porušeno ravnovesje. Pojem homeopatija izvira iz grščine in pomeni dobesedno »podobno trpljenje«. S tem je mišljeno načelo delovanja homeopatije, ki je zajeto v latinskem izreku Similia similibus curentur ali Podobno naj se zdravi s podobnim. Homeopatija se kot metoda samozdravljenja zelo dobro obnese. Homeopatska zdravila nimajo stranskih učinkov in so enako primerna za stare in mlade. V lekarnah jih dobite brez recepta, njihova velika prednost pred običajnimi zdravili je v tem, da krepijo samozdravilno moč telesa in s tem povečujejo njegovo imunost. Če upoštevamo meje samozdravljenja, nam homeopatija krepi zdravje in življenjsko moč. Za uspešno zdravljenje je treba izbrati zdravilo, ki se čimbolj ujema z bolnikovimi bolezenskimi simptomi in znaki.

 

KAKO DELUJE HOMEOPATIJA?

Običajna zdravila delujejo tako, da napadajo točno določene bolezenske znake – simptome. Če se na primer telo na bolezen odzove z vročino, bolnik dobi zdravilo, ki zbija vročino, ob vnetju dobi protivnetno zdravilo, ob slabi prebavi zdravilo proti zaprtju. Ta medicinski pristop izhaja iz stališča, da so bolezenski znaki – simptomi pri vročini, vnetju, zaprtju patološki, torej bolezenski, in jih je treba terapevtsko odpraviti. Vendar pa, so vsaj nekatere od teh težav znane kot naravne obrambne reakcije našega telesa. Homeopatija simptomov ne zatira, temveč spodbuja človekovo moč samozdravljenja. Na človeka ne gleda le kot na fizično pojavo, temveč upošteva, da je posameznik tudi duhovno bitje. Na človeka gleda celostno. Končni cilj homeopatije ni odprava točno določenega bolezenskega simptoma, temveč ponovna vzpostavitev ravnovesja v človeku. Lahko bi tudi rekli, da je pojav bolezenskih znakov na telesni ravni opozorilo, da se nekaj dogaja pri človeku na čustveni in mentalni ravni. Izbruh bolezenskega znaka na fizični ravni lahko ponazorimo kot odprtje ventila, kadar se poruši ravnovesje v organizmu. Seveda, če mi ta ventil zapremo in nismo rešili notranje napetosti oziroma osnovnega izvora, bo telo po zatrtju simptoma (npr. z uporabo zdravila proti vročini) odprlo nov ventil – razvilo nov bolezenski znak. Ravno obratno pa homeopatsko zdravilo sproži v organizmu lastne mehanizme, ki spodbudijo proces samozdravljenja in ponovno vzpostavijo ravnovesje.

HOMEOPATSKA NAČELA

  • Načelo podobnosti

Podobno zdravimo s podobnim. Zdravljenje z zdravilom, ki pri preizkusu na zdravem človeku povzroča podobne simptome, kot jih ima bolnik. Znaki bolezni morajo čim bolj ustrezati opisu zdravila. Kaj to pomeni v praksi ? Recimo, da nas je pičila čebela. Na mestu pika je sprva zaskelelo, nato je mesto postalo toplo, oteklo, obarvalo se je rdeče. Olajšanje bolečine in zmanjšanje otekline dosežemo z mrzlimi obkladki. Izberemo homeopatsko zdravilo Apis mellifica, ki je izdelano iz čebele in po nekaj odmerkih lahko izginejo vsi znaki in sledi pika.

  • Načelo individualnosti

Zdravilo se ne izbere na osnovi diagnoze bolezni, temveč se bolnika obravnava celostno. Pri tem se upošteva vse pomembne bolnikove simptome (psihične, fizične in splošne). Za predpis homeopatskega zdravila so odločilni tako imenovani vpadljivi simptomi, specifični za posameznika, zato v homeopatiji ne izbiramo zdravila za bolezensko stanje, temveč za bolnika – različni bolniki z enako diagnozo lahko tako dobijo povsem različna homeopatska zdravila.

  • Načelo uporabe potenciranih zdravil

Homeopatska zdravila so izdelana iz naravnih snovi, rastlin ali njihovih delov, živali ali njihovih delov ter anorganskih elementov. Nekatera zdravila se izdelujejo s pomočjo etanola, druga z laktozo ali glicerolom, vsem pa je skupno potenciranje. Za potenciranje zdravila so značilni postopno razredčevanje in sočasno močno ritmično stresanje. S potenciranjem dosežemo, da zdravilne učinkovine, ki so v nerazredčeni obliki strupene, postanejo neškodljive in nimajo več toksičnih učinkov. S potenciranjem želeno energijsko zdravilno moč oz. zdravilno informacijo aktiviramo, dinamiziramo in okrepimo.

 

HOMEOPATSKA ZDRAVILA

Homeopatska zdravila so del Evropske farmakopeje in so urejena z direktivami Evropskega parlamenta in Sveta. Homeopatska zdravila poznamo v obliki drobnih kroglic, kapljic, tablet, mazil. V Sloveniji so regiristrirana in dosegljiva le v obliki kroglic. Homeopatska zdravila vsebujejo minimalne količine zdravilnih učinkovin in so pripravljena po metodi redčenja in potenciranja. Potenciranje je poseben postopek stresanja, ki daje homeopatskim zdravilom energetsko vrednost. Večina homeopatskih zdravil je pripravljena ročno, nekatera tudi strojno. Gleda na to, kolikokrat je bilo zdravilo razredčeno in potencirano, dobimo različne potence homeopatskih zdravil ali če hočete različne jakosti zdravil. Za samozdravljenje se uporabljajo nizke potence, ki nosijo številčno oznako od 1 do 30. Pred številko je oznaka D ali C, ki pomeni način razredčitve. Če je bilo zdravilo redčeno v razmerju 1 proti 10, nosi oznako D oziroma 1 proti 100, oznako C. Z nizkimi potencami (D/C 1-12) vplivamo zlasti na telesno plat bolezni, med potencami 12 – 30 je območje »srednjih« potenc. Z njihovo uporabo se že začenja vpliv na psihično plat človeka. Višje potence naj bi za zdravljenje uporabljal izkušeni zdravnik homeopat in niso primerne za samozdravljenje. V Sloveniji so homeopatska zdravila zaenkrat na voljo le v C potencah.

 

KAJ JE POMEMBNO PRI IZBIRI HOMEOPATSKEGA ZDRAVILA?

Rekli smo, da homeopatija gleda na človeka celostno. Vsak človek je edinstven, neponovljiv individuum. Vsak drugače dojema življenje ali pa če hočete, vsak drugače dojema bolezensko stanje. Nekdo se bo ob nenadnem prehladu počutil besno, agresivno, jezen bo sam na sebe, ker je spet zbolel. Spet drugi se bo ulegel v posteljo, se smilil samemu sebi, potreboval bo tolažbo in pozornost svojih bližnjih. Ta dva človeka ne bosta izbrala enakega homeopatskega zdravila ob povišani temperaturi, ker se odzivata v svojem življenju vsak na svoj način. Vprašajte se, kakšne signale vam pošilja vaše telo. Kaj poslabša ali izboljša vaše počutje? Toplota, mraz, bližina, oddaljenost, mir, zavrnitev, hrana, post, pitje, žeja? Kdaj nastopijo težave? Ali jih sprožajo kakšni posebni razlogi, npr. mrzle noge, vlažno vreme, veter? So vzrok vaših težav skrbi ali žalost? Ali se težave pojavljajo redno ali periodično? Bolj natančno boste opazovali in zmogli opisati svoje tegobe in telesna oziroma duševna stanja, toliko lažje boste našli ustrezno homeopatsko zdravilo za lajšanje in odpravljanje težav. Pri samozdravljenju je najbolj priporočljivo vzeti eno samo zdravilo. Če bi glede na simptome lahko uporabili več zdravil, jih lahko hkrati oziroma izmenoma uporabite tudi dvoje ali troje.  Takšen način jemanja je primeren pri kakšnih akutnih poškodbah, npr. pri poškodbi mišic, vezi in kit.

 

KAKO POGOSTO JEMATI?

Pogostost jemanja zdravila je odvisna od izbire njegove potence (moči), od intenzivnosti težav in bolnikovega odzivanja nanje. V osnovi pa velja, da se nižje potence jemljejo pogosteje. Pri samozdravljenju vam je lahko v grobem v pomoč naslednje:

  • ob zelo burnih in hudih težavah vzemite odmerek zdravila vsakih 10 do 15 minut. Do izboljšanja bi moralo priti v eni uri.
  • ob burnih in akutnih težavah vzemite odmerek zdravila vsako uro. Do izboljšanja bi moralo priti v naslednjih 4 – 6 urah.
  • » običajne » težave: Zdravilo vzemite v potenci C6 trikrat dnevno po en odmerek, v potenci C12 dvakrat dnevno po en odmerek ob normalnih in enkrat dnevno po en odmerek pri kroničnih težavah. Ob normalnih težavah bi moralo priti do izboljšanja v enem tednu, ob kroničnih težavah najpozneje v štirih tednih.

 

Ne pozabite, da zdravilo samo po sebi ne zdravi, temveč je vaše telo tisto, ki se bo odzvalo na dražljaj ustrezno izbranega homeopatskega zdravila. Za to pa potrebuje čas in moč. Naslednji odmerek je torej na mestu tedaj, ko telo potrebuje novo vzpodbudo, ker se je informacija predhodnega odmerka že izgubila. Prav zato ni predpisanih shem doziranja, pač pa je od vsakega posameznika in njegovih reakcijskih sposobnostih odvisen časovni način odmerjanja zdravila. Če se na primer po odmerku zdravila simptom izboljša (vročina popusti), počakamo z naslednjim odmerkom tako dolgo, dokler delovanje prvega ne popusti (dokler na primer vročina ne prične ponovno naraščati). Če po 5 – 6 odmerkih ni izboljšanja stanja, zdravilo najbrž ni bilo pravilno izbrano in jemanje zdravila opustimo ter izberemo primernejšega.

 

KAJ SE ZGODI PO ZAUŽITJU?

Razumljivo je, da po zaužitju homeopatskega zdravila pričakujete izboljšanje počutja in omilitev težav. Vendar nikar ne obupajte, če do tega ne pride takoj. Na začetku zdravljenja pogosto pride najprej do kratkotrajne okrepitve težav in tudi poslabšanja stanja. Ta odziv se imenuje prva reakcija ali začetno poslabšanje. Za začetno poslabšanje je značilno, da se simptomi po zaužitju zdravila za nekaj časa močno okrepijo, že kmalu pa se prav tako opazno omilijo. Začetno poslabšanje ni nevarno in je dober znak. Pove nam, da smo izbrali pravo zdravilo, ki zdaj spodbuja obrambni sistem našega telesa. Pri akutnih boleznih je začetno poslabšanje neznatno in kratkotrajno. Najpogosteje se pojavijo utrujenost, zaspanost in spanec, izločki (potenje, bruhanje, driska), prehodno se lahko dvigne telesna temperatura ali ojača bolečina. Začetno poslabšanje ni samemu sebi namen, z njim se aktivirajo procesi, katerih namen je prisiliti organizem v počitek in čiščenje, energija se zbira in usmerja v zdravljenje. Pojav začetnega poslabšanja ni nujen, saj se bolezni včasih pozdravijo tudi brez očitnih znakov. V teh primerih simptomi preprosto izginejo.

Zakonitosti pri zdravljenju:

  • Od zgoraj navzdol. Ob okrevanju težave potujejo iz zgornjih delov telesa v spodnje, ne pa obratno.
  • Od znotraj navzven. Težave življenjsko pomembnih organov (srca, pljuč, jeter) izginevajo, zato pa se lahko pojavijo drugačni problemi na zunanjih delih telesa (kožni izpuščaji, bolečine v udih). Ta zakonitost tudi pojasnjuje, da je najprej treba ozdraviti najgloblje psihične težave, preden lahko pride tudi do fizičnega okrevanja.
  • Od zdajšnega k preteklemu. To pravilo pomeni, da težave izginjajo v obratnem vrstnem redu, kot so se pojavljale.

 

Koliko je 1 odmerek?

En odmerek je 5 kroglic, za malčke in dojenčke 3 kroglice. Bolj kot količina kroglic je pomembna pogostost odmerjanja. Pri homeopatskih zdravilih pazimo, da jih ne jemljemo prepogosto. Ponovni odmerek zdravila vzamemo šele takrat, ko se enaki simptomi ponovno pojavijo. Pri majhnih otrocih je kroglice pred zaužitjem priporočljivo raztopiti v malo vode. Zdravilo vzamete tako, da ga položite neposredno na ali pod jezik ali pa uporabite leseno ali plastično žličko, nikakor pa ne kovinske. Kroglic se ne dotikajte z rokami. Če kroglice pred zaužitjem stresete na dlan, naj bo to dlan tistega, kateremu je zdravilo namenjeno. Ker se homeopatska zdravila absorbirajo že skozi ustno sluznico, boste največji učinek dosegli tako, da zdravilo približno minuto držite v ustih, kjer se kroglice že povsem raztopijo. Homeopatskih zdravil ne jemljite niti tik pred jedjo, pitjem, kajenjem, umivanjem zob niti takoj zatem. Med zaužitjem homeopatskih kroglic in hrane ter vsega naštetega mora miniti najmanj 20 min. V ustni sluznici naj ne bo nikakršnih tujih okusov, saj je delovanje zdravila tedaj manj učinkovito. Če je le možno, se v času zdravljenja izogibajte uživanju prave kave, močnih zeliščnih ali pravih čajev, močnih začimb, eteričnih olj, mentola in kafre. Po možnosti se izognemo bolečim zobozdravstvenim posegom, tudi če so opravljeni v lokalni anesteziji. Homeopatska zdravila lahko izgubijo svojo učinkovitost, če so izpostavljena sončni svetlobi ali shranjena blizu močno dišečih snovi. Zato ta zdravila shranjujte na temnem in po možnosti hladnem mestu, nikakor pa ne blizu močno dišečih snovi, kot so parfumi, pralna sredstva, mila ali eterična olja. Homeopatska zdravila so energetska zdravila, zato so občutljiva na izvore elektromagnetnega sevanja (televizija, mikrovalovna pečica, telefon, mobitel). V primeru pogostih letalskih potovanj je priporočljivo zdravila občasno nadomestiti z novimi.

 

Kaj se zgodi, če zaužijemo preveliko količino homeopatskega zdravila?

Nič. Pri zdravljenju s homeopatskimi zdravili količina ni tako pomembna. Zaradi povečane količine zaužitega zdravila se ne pojavijo neželeni učinki, saj je »zdravilna učinkovina« homeopatskega zdravila informacija, ne pa kemična snov.

 

Kaj se zgodi, če prepogosto in predolgo uživamo iste homeopatske kroglice?

Opravimo preizkus zdravila. Prepogosto in predolgo jemanje homeopatskega zdravila povzroči učinke, značilne za to zdravilo. Pojavi se lahko utrujenost, nespečnost ali glavobol, ki po nekaj urah ali najkasneje po nekaj dneh sami od sebe izvenijo.

 

MEJE SAMOZDRAVLJENJA

S homeopatijo lahko uspešno zdravimo akutne in kronične bolezni. V primeru težjih, burnih, akutnih bolezni je potreben obisk pri splošnemu zdravniku ali zdravniku homeopatu, ki presodi, kdaj je treba v zdravljenje vključiti tudi konvencionalno medicino. Pri izbiri homeopatskega zdravila za samozdravljenje vam bo v pomoč farmacevt z dodatnimi znanji homeopatije, ki je usposobljen presoditi ali je samozdravljenje pri določeni težavi na mestu. Ko gre za hujše težave, ki jim sami niste kos, bo nujen obisk pri zdravniku. Homeopatska zdravila so v rokah izkušenega homeopata substance z močnim delovanjem, čeprav njihove uporabe ne spremljajo tipični stranski učinki, ki jih poznamo pri klasičnih zdravilih. Zdravljenje dolgotrajnih kroničnih in zapletenih bolezenskih stanj je zato domena homeopatskega zdravnika. Učinkovitost homeopatije je omejena pri bolnikih, pri katerih so 5 organi ali tkiva tako bolezensko spremenjena, da popolnega ozdravljenja ne pričakujemo in s homeopatijo lahko le lajšamo težave in s tem prispevamo k boljši kvaliteti življenja bolnika. Homeopatska zdravila se uporabljajo tako v humani kot v veterinarski medicini.

Primeri uporabe homeopatskih zdravil za samozdravljenje pri pogostih težavah: vročina, prehladna obolenja (nahod, sinuzitis, boleče žrelo, hripavost, kašelj, bolečine v ušesu), gripa, alergije (seneni nahod, srbeči izpuščaji), težave s kožo (herpes, akne, bradavice), težave z očmi (ječmen), bolečine (zobobol, revmatične bolečine, glavobol), motnje spanja, prebavne težave (potovalna bolezen, bolečine v želodcu, krči v trebuhu, driska, zaprtje), težave s sečili, ženske težave (boleča menstruacija, menopavza), poškodbe (rane, operativni posegi, zlomi, poškodbe mišic, zvini) in piki insektov.

 

Homeopatsko zdravljenje in zdravljenje s konvencionalno medicino se ne izključujeta in ju lahko izvajamo sočasno. Od zdravnika predpisana zdravila za kronične bolezni vzemite uro pred ali po zaužitju homeopatskega zdravila.

 

Monika Svoljšak, mag. farm.

 

 

Viri:
Blažič, I. Zanco: Družinski homeopatski vodnik, 2011
Sommer: Homeopatija: zdravljenje z močjo narave, 2006
Klemenc: Homeopatija za domačo uporabo, 2015
http://adriapharm.com/